''Nace vsako leto organizira koncerte svojih učencev za njihove starše. Tako koncerti učencev kot njegovi solistični koncerti so velika vzpodbuda za izobraževalni proces njegovih učencev. Z Nacetom smo izvedli dobrodelne koncerte na katerih se vsa zbrana sredstva namenjajo za otroke z sladkorno boleznijo tipa 1. Na teh koncertih, ki so organizirani za priblizno 100 gostov, Nace Slak v uvodu na kratko predstavi avtorje kompozicij in njihovo zgodovino in tako približa klasično glasbo tako mladim in odraslim. Nace Slak ima do poučevanja glasbe zelo strasten in profesionalen odnos.'' 

''Nace, moj učitelj klavirja.

Eno leto je minilo odkar sem se odločila, da se ponovno začnem učiti igrati klavir. Ko sem bila osnovnošolka in gimnazijka sem hodila v glasbeno šolo. S študijem sem to prakso prekinila.

Želja je ostala in zaživela na zrela leta. Kdo bi me učil? Nace Slak, je hitro priletel odgovor od mojega zeta. Pokličem in takoj sem bila ljubeznivo “sprejeta”. 

Po enem letu lahko rečem, da je bila to ena mojih najboljših odločitev v zadnjem času. Nace s svojim znanjem, veščinami, nadarjenostjo ter neverjetno predanostjo, disciplino, mehko nepopustljivostjo in natančnostjo vsako uro ustvari kvalitetno, spodbudno ter razumevajoče okolje za moj glasbeni, klavirski ter osebnostni razvoj. Včasih zaradi nerodnosti in počasnosti malo obupam ampak moj učitelj ostaja trden in neomajen v zaupanju in spodbudi. Odlično zna podpreti moje zanimanje in veselje za igranje klavirja in ukvarjanje z glasbo. Z ustreznim didaktičnim pristopom in z različnimi vajami me vodi na poti različnih izzivov. Z njegovo pomočjo postajam bolj subtilna, natančna poslušalka glasbe, klavirskih tonov, ritma in dinamike igranja. Tako raziskujem in spoznavam nove dimenzije svojih potencialov.  Zame je ura igranja klavirja z Nacetom tudi ura učenja za življenje. V procesu učenja igranja klavirja se zrcalijo tudi moje življenjske strategije in navade, ki jih je vsake toliko časa dobro ponovno ozavestiti.

Zavedam se, da je poučevanje zrelega odraslega človeka drugačno v primerjavi s poučevanjem otrok in mladostnikov. Nace se v tej vlogi odlično znajde. Mladost in zrelost si lepo podajata roke in hvaležna sem, kako bogato je lahko to generacijsko sodelovanje ob medsebojnem spoštovanju.''

“Naš devetletni sin je z Nacetom začel igrati pred štirimi in pol leti. Zahvaljujoč njegovi  strasti do klavirja je uspel prenesti navdušenje in ljubezen do glasbe, nuditi prava orodja, tehnike in nasvete za rast skozi leta ter spodbujati željo po nenehnem izboljševanju. Nace je za nas več kot le učitelj, saj naš sin danes ne bi dosegel tega nivoja igranja brez njega. Hvala, Nace.”